Številne raziskave potrjujejo, da sta zdrav način življenja in duševno zdravje med seboj tesno povezana. Osebe s težavami v duševnem zdravju so podvržene večjemu tveganju za nastanek srčno-žilnih bolezni, sladkorje bolezni in prekomerni telesni teži.
Vzroki za to ležijo predvsem v nezdravem načinu življenja – pitje velikih količin kave, kajenje, nezdrava hrana in premalo fizične aktivnosti (gibanja). Nemalokrat je nezdrav način življenja neposredno povezan tudi z materialnim statusom posameznika. Zaradi bolezni so osebe s težavami v duševnem zdravju ali invalidsko upokojene, ali pa brezposelne in odvisne od denarne socialne pomoči. Za osebe s težavmi v duševnem zdravju je zdrav način življenja lahko bistvenega pomena pri okrevanju.
Ker tudi svetovni trendi in predvidevanja Svetovne zdravstvene organizacije kažejo na trend povečevanja pojavnosti duševnih motenj, saj je depresija vodilni razlog za invalidnosti in četrti najpogostejši vzrok za t.i. invalidnosti prilagojeno leto življenja v letu 2000. Predvideva se, da bo do leta 2020 depresija drugi najpogostejši vzrok za invalidnosti prilagojeno leto življenja in da bodo antidepresivi pogosteje predpisana zdravila kot zdravila za kardiovaskularne bolezni.
Glede na našteta predvidevanja in dejstva, ki med seboj povezujejo duševno in fizično zdravje, lahko sklenemo, da je bistvenega pomena za posameznika, da skrbi za svoje tako fizično, kot tudi psihično zdravje, saj raziskave kažejo tudi, da ima fizična aktivnost (predvsem športne aktivnosti) pozitiven vpliv pri zdravljenju depresije. In kot so rekli že stari Rimljani – mens sana in corpore sano (zdrav duh v zdravem telesu)!
